Objave

Šestnajsti dan: 16. 6. 2024

Slika
Danes je bil naš zadnji delovni dan, poln mešanih občutkov. Veterinarjem smo prinesli darila in sladoled. Bili so zelo veseli in nasmejani. Mislim, da smo jim s tem zares polepšali dan. Zjutraj sva zopet šli delat Brina in Tia. Potem sta prišli Anja in Katja, da sva lahko odšli jesti, medtem ko sta oni prevzeli vajeti. Ko sva se vrnili, sta se Anja in Katja šli učiti, midve pa sva nadaljevali z delom. Tako, da sva midve cel dan preživele na festivalu, Anja in Katja pa sta se učili - vsaj tako sta rekli. V teh treh dneh smo uspeli oddati kar 12 mladičkov! Danes smo oddali štiri, včeraj šest, predvčerajšnjim pa dva. Bilo je pravo veselje! Na žalost smo preostale morali vrniti v zavetišče. Od vseh smo se lepo poslovili in jim zaželeli, da kmalu najdejo ljubeče domove. Vsi mladički so nam zlezli pod kožo (in v srce). Najbolj pa si bomo vsi zapomnili Moli, 5-letno belgijsko ovčarko. Na koncu smo se poslovili tudi od veterinarjev, ki so nas lepo sprejeli in nas med prakso ogromno naučili. Ve
Objavite komentar
Preberite več

Petnajsti dan: 15. 6. 2024

Slika
Danes sva se najprej odpravili na festival Brina in Tia. Ker so bili psi tako prisrčni in pridni smo jim kar šestim uspeli najti dom, kar je več kot polovica. Zato bi lahko rekli, da nam kar dobro uspeva. Nekateri psi so se naučili plezati čez ograjo oziroma preskočiti ograjo, zato sva jih morali malo loviti. Preostanek dopoldneva so tako preživeli na povodcu ali v naših naročjih. Potem sta prišli Anja in Katja, da sva midve lahko šli jest. Po kosilu sva se vrnili, in Anja ter Katja sta se zopet odpravili domov, da se učita - no, vsaj tako sta rekli.  Proti večeru so prišle deklice, ki so poznale tamkajšnje veterinarje in so hotele, da se z njimi pogovarjava v srbščini. Seveda sva to storili, in ob tem so naju prosile še, da jih naučiva nekaj slovenskih besed, da bi naju lahko malo bolje razumeli. Tako smo se prav zabavale ob izmenjavi besed iz srbščine v slovenščine in obratno. Na koncu sva še malo sprehodili pse, preden sva dobili diplomo in zahvalo, ker sva bili tam cel dan. Mislim,
Objavite komentar
Preberite več

Štirinajsti dan: 14. 6. 2024

Slika
Danes smo lahko spali malo dlje, saj nismo šli na naša običajna delovna mesta, ampak smo pomagali na festivalu uličnih psov. Brina in Anja sta šli prvi na delo, kot pridni mravljici, a ko sta Katja in Tia videli vse te srčkane smrčke, sta postali kot dva navdušena mladička in se kar nista mogli upreti, da ne bi tudi sami priskočili na pomoč. Tako smo na koncu vse štiri cel dan preživele v pasji družbi. Zvečer smo povabile profesorico na game night, kjer je bila prepričana, da bo zmagala. A ko je prišla Katja na vrsto, je profesorici pokazala, kdo je pravi mojster iger, in jo premagala! Profesorica je bila šokirana, a smo se vsi skupaj nasmejali in uživali v večeru. 
Objavite komentar
Preberite več

Trinajsti dan. 13. 6. 2024

Slika
Dan se je začel prav adrenalinsko, ko se je Brina morala predčasno zbuditi. Ni šlo za požarni alarm ali pa lajež psa, ampak za nekaj še bolj nujnega – rojstni dan njene sestre Neže! Z mamo sta se dogovorili za video klic, da skupaj presenetita Nežo. Ko se je zaslišal zvonček klica, je Brina skočila iz postelje kot raketa. Jupi! Vse najboljše, Neža! Danes je bil tudi naš zadnji dan v ambulanti in zavetišču. Da bi se zahvalili veterinarjem, ki so nas v času prakse učili več kot katerakoli knjiga, smo jim prinesli nekaj malega za zahvalo. Malo čokolade in veliko hvaležnosti – nič preveč posebnega, a so si vseeno želeli, da bi ostali še nekaj časa in doživeli še kakšne zanimive primere. Potem smo se lotili dela. V zavetišču smo izvedli 3 kastracije in 3 sterilizacije. Ena samica je bila breja že en mesec z osmimi zarodki. Dejan nam je razlagal, da so zarodki od 20-30 dneva veliki kot pingpong žogice. Medtem ko smo delali, smo se kot vedno hecali in razpravljali o naši prelepi profesori
Objavite komentar
Preberite več

Dvanajsti dan: 12. 6. 2024

Slika
Zopet smo se zgodaj zjutraj odpravili na delo, zavihali rokave in se lotili akcije.  V zavetišču smo opravili tri sterilizacije, se malo sončili in se smejali kot nori. Nato sva zavihali rokave in začeli krtačiti pse. Med posegi smo se tako zabavali in klepetali, da smo skoraj pozabili, kaj sploh počnemo. Veterinar Dejan je celo rekel, da bi bil najboljši dijak na šoli, če bi imel tako profesorico kot mi. Hja, saj ni čudno! Poleg tega smo v zavetišču naredili test za parvovirozo in cepili dvomesečnega maltežana. Kakšna mala puhasta kepica! Bili sva tako pridni, da so nama rekli, da bi naju kar obdržali čez celo poletje. Priznam, malo naju je zamikalo. V ambulanti pa prava akcija: sterilizirali smo psičko, odstranili 10 cm velik tumor pri psu, izvedli osteosintezo in še ortopedijo na drugem psu. Za povrh smo še dali infuzijo psu in mačku ter naredili krvni test.  Ko smo se vrnili domov, smo si ogledali film, nato pa se odpravili ven. Medtem smo prejeli sporočilo profesorice, ki je predl
Objavite komentar
Preberite več

Enajsti dan: 11. 6. 2024

Slika
Ko smo se zbudili smo šli delat. V zavetišču smo opravili tri sterilizacije psic, eno kastracijo psa in eno sterilizacijo mačke. Med posegi nama je Dejan ponosno razkazoval svoje znanje latinščine, midve pa sva ga učili slovenščine. Anja je držala pasja moda in na to je bila izjemno ponosna – ne zgodi se vsak dan, da imaš takšno čast, kajne? V ambulanti sva imeli čast spoznati njihovega pitona. Veterinarka Aleksandra nama je povedala toliko zgodbic, da sva se kar izgubili v njenem svetu. Čistili smo tudi žleze psu, kar je bil poseben doživetje – res prava vohalna izkušnja! Ko smo prišle domov, smo začele pripravljati kosilo. Profesorica je bila povabljena, zato smo ji morale pokazati, kaj smo včeraj kupile. Prinesla pa nam je tudi češnje, najlepša hvala! Katja je kupila oblekico, vendar je ni želela pokazati, kako ji pristaja – upamo, da nam jo bo kdaj le pokazala! Morda čaka na posebno priložnost ali pa jo skriva pred modnimi tatovi. Potem smo se spet morali nekam odpraviti. Profesori
Objavite komentar
Preberite več

Deseti dan: 10. 6. 2024

Slika
Danes je bil dan za zamenjavo ekip. Tia in Anja sta mahnili v zavetišče v Rakovici, medtem ko sta Brina in Katja odšle v ambulanto. Jutro se je začelo z Anjinimi budilkami. Resno, kdo nastavi toliko budilk? Zvenele so kot alarmi za jedrski napad. Vse smo bile pokonci in zgrožene, razen Anje, ki je verjetno še vedno sanjala o svojem princu na belem konju. Ko smo končno odkorakale na delo, sva v zavetišču česali pse. Opazovali sva lepote narave in pse (ker so psi res lepši od grmičevja, priznajmo). Veterinar Dejan nama je obljubil ogled zavetišča, ampak je bil preveč zaposlen s sanjarjenjem o profesorici Alji. Ja, videli sva tisti sanjski pogled v njegovih očeh. Namesto ogleda smo sedeli in čvekali o plačah in naši profesorici Alji. Končno je prišla veterinarka, ki je Dejanu rekla, naj naju spusti domov, in sva odšli. Medtem so v ambulanti odstranjevali zobni kamen mačkom. Opravili so tudi šest sterilizacij in na koncu še zamenjali obvezo Bambiju. Ne, ne tistemu Bambiju z risanke, ampak
Objavite komentar
Preberite več