Deseti dan: 10. 6. 2024

Danes je bil dan za zamenjavo ekip. Tia in Anja sta mahnili v zavetišče v Rakovici, medtem ko sta Brina in Katja odšle v ambulanto.

Jutro se je začelo z Anjinimi budilkami. Resno, kdo nastavi toliko budilk? Zvenele so kot alarmi za jedrski napad. Vse smo bile pokonci in zgrožene, razen Anje, ki je verjetno še vedno sanjala o svojem princu na belem konju.

Ko smo končno odkorakale na delo, sva v zavetišču česali pse. Opazovali sva lepote narave in pse (ker so psi res lepši od grmičevja, priznajmo). Veterinar Dejan nama je obljubil ogled zavetišča, ampak je bil preveč zaposlen s sanjarjenjem o profesorici Alji. Ja, videli sva tisti sanjski pogled v njegovih očeh. Namesto ogleda smo sedeli in čvekali o plačah in naši profesorici Alji.

Končno je prišla veterinarka, ki je Dejanu rekla, naj naju spusti domov, in sva odšli.

Medtem so v ambulanti odstranjevali zobni kamen mačkom. Opravili so tudi šest sterilizacij in na koncu še zamenjali obvezo Bambiju. Ne, ne tistemu Bambiju z risanke, ampak vseeno.

Ko smo se vrnile domov, je profesorica prišla oprat cunje. Potem nam je težila, naj nekam gremo – verjetno je želela mir, da bi lahko pela karaoke pod tušem.

Po kratkem počitku je Tia dobila sporočilo od sestre, da je profesorica začela slediti njeni sestri na Instagramu. Tako je napisala pismo, ki ga je odložila profesorici pred vrata – kot kakšna moderna Romeo in Julija drama.

Po tem čustvenem razhodu smo šle nakupovati in se sprehajale po Knez Mihajlovi, kot prave turistke. 

Ko smo se vrnile domov, sta Anja in Katja narezali lubenico, medtem ko sta Tia in Brina šle po kruh. Vse pekarne so bile zaprte ali pa brez kruha. Na koncu sva se vdali in kupili kruh v Maxiju.

Za večerjo smo se najedle, potem pa smo se počasi odpravile spat, upajoč, da se Anja jutri zbudi brez svojih nadležnih budilk. Če ne, bomo morale najeti lovca na budilke!