Enajsti dan: 11. 6. 2024

Ko smo se zbudili smo šli delat.

V zavetišču smo opravili tri sterilizacije psic, eno kastracijo psa in eno sterilizacijo mačke. Med posegi nama je Dejan ponosno razkazoval svoje znanje latinščine, midve pa sva ga učili slovenščine. Anja je držala pasja moda in na to je bila izjemno ponosna – ne zgodi se vsak dan, da imaš takšno čast, kajne?

V ambulanti sva imeli čast spoznati njihovega pitona. Veterinarka Aleksandra nama je povedala toliko zgodbic, da sva se kar izgubili v njenem svetu. Čistili smo tudi žleze psu, kar je bil poseben doživetje – res prava vohalna izkušnja!

Ko smo prišle domov, smo začele pripravljati kosilo. Profesorica je bila povabljena, zato smo ji morale pokazati, kaj smo včeraj kupile. Prinesla pa nam je tudi češnje, najlepša hvala! Katja je kupila oblekico, vendar je ni želela pokazati, kako ji pristaja – upamo, da nam jo bo kdaj le pokazala! Morda čaka na posebno priložnost ali pa jo skriva pred modnimi tatovi.

Potem smo se spet morali nekam odpraviti. Profesorica nam je predlagala Muzej Jugoslavije. Po muzeju smo šli še v trgovino po vse potrebne stvari. Nato nam je profesorica rekla, da se ne smemo vrniti domov dokler ne naredimo 20.000 korakov. Tia in Anja sta se zato odločili pogledati še Cerkev svetega Marka, saj je Anja zelo navdušena nad cerkvami. Tam sva poslušali otroke, ki so peli. Nato je Tia predlagala še pohod do Ušće parka, a Anja ni želela peš. Tia pa je trmasto vztrajala, in tako je Anjo skoraj dobesedno vlekla za roko, medtem ko je Anja po tiho preklinjala vsak korak. Med potjo sva se spomnili, da je profesorica omenila, da moramo enkrat čez most do novega beograda in tako sva ujeli tri muhe na en mah: 20.000 korakov, most in Novi Beograd! Tia je bila zadovoljna, Anja pa je imela občutek, da je prehodila pol Evrope. 

V Ušće parku sva našli zelo prikupno restavracijo in vprašali, če lahko samo pijeva. Natakar nama je to dovolil – očitno sva delovali dovolj žejno. Nato sva se vrnili domov in se ustavili pri profesorici, da sva ji pokazali, da sva res naredili 20.000 korakov. Bila je zelo ponosna na naju, zato smo se mirni in srečni odpravili domov.